Pa se bo začelo skavtsko leto tudi v Grupo Scout Parquesol… 
Danes smo načrtovali cel dan (11.30-18.00), jutri nameravamo ostati še dlje…
Je pa bilo tole res nekaj posebnega… Tega ne doživi vsak! Izkušnja in pol! 
Že začelo se je zanimivo. Ura je bila 11.05, ko me je na domač telefon poklical Jorge (eden od bodočih voiteljev). S tem je zbudil tetko, pri kateri živim, in meni razložil za kakšno načrtovanje bo šlo. (V stilu: “Ja, mogoče bomo prespali, ampak ne rabiš armafleksa in spalke, jest gremo v Mc Donalds, ti samo pridi…”) Ker sama nisem znala priti na drug konec Valladolida, naj bi se dobila ob 11.15 na avtobusni postaji (kot da lahko spakiram in pridem tja v desetih minutah…). Ker mi je bilo znano, da tile Španci radi zamujajo, se mi ni mudilo in sem prišla 15 minut prepozno. Pa je bilo vseeno še za kakšnih 15 minut prezgodaj… V sobico, kjer se zbirajo, sva prišla 35 minut po določeni uri, pa je bil tam samo Alvaro (stegovodja), Sheila je prišla čez 15 minut, četrti voditelj pa šele v času sieste (okrog 15.oo)…
Eno uro smo delali, potem kosilo, nato počitek , potem so že začeli malo odhajati domov, ker je kazalo, da ne bomo naredili nič več… Je pa res, da smo cilje napisali v petnajstih minutah, koledar sestavljali pol ure, ostali čas pa čvekali o tem in onem… Najbolj pomembna debata dneva je bila: ali imeti na naslednjem taboru stranišče, kjer se čepi ali stranišče - školjko… Se bojim, da nismo nič dorekli in da se bo debata jutri nadaljevala
Aaa, pa pospravili smo par zabojev hrane, ki je ostala od tabora (ne, ne, nismo je pospravili v trebuhe …). Ogromne količine olja, keksov, konzerv, juh, kakava, kave, marmelad, mleka, paštete, kokic… so namreč najbolj ovirale pot do udobnega kavča, kjer smo premlevali naše ideje. Pa to ni vse, kar zaseda skavtsko sobo… Razmetani ostajajo še lonci, gumijaste cevi, čopiči, kartuše, zastave, plinske svetilke, plakati, teniške žogice in ostala uporabna krama… Baje, da so bodo s tem spopadli izvidniki…
Res je bil čudovit dan! Všeč mi je, da si je Baden Powell tako čudovito zamislil tole skavtstvo. Čeprav je bilo vse izvedeno na malo drugačen način, je bilo še zmeraj enako. In jaz sem v tem uživala. Uživala v spoznavanju že poznanega. 
Juri gremo novim izzivom naproti. Verjetno me bo spet razveselila njihova odprtost za sprejemanje drugačnega, preprostost in želja po boljšem svetu; zavest, da so odgovorni za svojo skupino, želja, da vsak napreduje pri oblikovanju svoje osebnosti…
In če ponovno prinesem s sabo slovar, me bo zabavalo še njihovo učenje slovenščine
Upam, da mi bo čimveč zapisov z jeri.blog.skavt.net uspelo prenesti sem… Če ne, pa naj spodnja slikca služi spominu ali nostalgiji. 
…kaj je hodilo po glavi preudrani levinji… …in kaj je želela deliti s tabo…
